Misel dneva>Oct, 2010

  • 31.10.2010

    Sveti spisi (upanišade) predpisujejo določene vrste duhovne vadbe za doseganje notranjega miru. Ena izmed njih se imenuje karma ali koristno delovanje. Z drugimi besedami to pomeni nesebično služenje drugim, ki pomaga izničevati ego; nanaša se na vsa dobra in pobožna dejanja. Kadar smo z mislimi pri takšnih aktivnostih, se um odvrne od neprestanega notranjega dialoga.
    V svetih...

  • 30.10.2010

    Boga ni mogoče omejiti pri utelešanju v različne oblike in podobe. Bog prevzema neštete oblike, da bi se razodel svetu in ga rešil. Njegov pojav je vedno v skladu s potrebami kriznih časov. Ko je Zemlja ječala pod tiranijo demona Hiranjakše, se je Bog moral pojaviti kot merjasec, torej v določeni podobi in z določenimi lastnostmi, čeprav je v resnici brezobličen in brez lastnosti....

  • 29.10.2010

    Povprečni ljudje si prizadevajo za materialno srečo in posvetne užitke. Ne iščejo duhovne blaženosti, ki jo lahko podari naša prirojena božanskost. Tako zapravijo veliko priložnost in ne naredijo potrebnih korakov, da bi jo izkusili. S pozornostjo so ves čas usmerjeni v pojavni svet. Nikoli se ne obrnejo vase. Usmerjenost navzven je značilnost živali in ne človeka.

  • 28.10.2010

    Um dela dve stvari: načrtuje in se pogovarja. Obe aktivnosti se odvijata na različne načine. Cilj načrtovanja je, da razreši probleme, ki jih zaznava um. Mentalni pogovor pa množi probleme in ovira njihovo reševanje, s tem ustvarja zmedo ter se odloča za napačne in škodljive načine za reševanje problemov. Mentalni pogovor in prepiranje se nadaljujeta od jutra do večera, dokler um...

  • 27.10.2010

    Vzvišeni in neomejeni Bog se po lastni volji manifestira kot stvarnik (Brahma), zaščitnik (Višnu) in uničevalec (Šiva) celotnega vesolja. Zato je v vseh stvareh prisotna značilnost dvojnosti ali dualizma. Ljudje se med seboj razlikujejo in so drugačni.

    Ko človek modro uskladi vse različnosti in drugačnost, na svetu zavladatata zadovoljstvo in mir. Po drugi strani, če se...

  • 26.10.2010

    Učitelji, ki poučujejo zgolj zato, da prejmejo plačo in učenci, ki se učijo samo zato, da bodo imeli dobro službo, so na napačni poti. Dejansko je naloga učitelja, da opravi svojo dolžnost in ta dolžnost je podučiti in navdahniti učence, da razvijejo svoje prikrite talente in izboljšajo svoje sposobnosti. Naloga učencev pa je, da manifestirajo lastno božanskost in se usposobijo,...

  • 25.10.2010

    Ko se vezana oseba zanaša na osebo, ki ni vezana, se lahko tudi sama osvobodi vezi in živi svobodno. Globoko ožaloščena oseba mora poiskati nekoga, ki pluje v duhovni blaženosti in je poln življenjske radosti.

    Posvetne navezanosti človeka potlačijo v žalost; Bog pa je popolna blaženost. Zato velja, da se lahko človek docela osvobodi svoje žalosti samo, če se obrne k...

  • 24.10.2010

    Ljudje, ki so osredotočeni na čutna zadovoljstva preživijo dolgo obdobje svojega življenja v skrbeh, tesnobi, bolečini, žalosti in solzah; množijo se kakor ptice in zveri. Dobro se najedajo in hrano mečejo stran. Večina ljudi živi tovrstno brezciljno življenje. Ali lahko temu sploh rečemo življenje?

    Na zemlji obstaja ogromno število živih bitij. Ni dovolj le...

  • 23.10.2010

    Vsak od vas potrebuje vero vase bolj kot večino drugih lastnosti. Brez samozavesti človek prične propadati. Danes se svet sooča z uničenjem in katastrofami zato, ker so ljudje izgubili zaupanje vase. Samozavest je edina, ki lahko podari mir in blagostanje vsakemu izmed vas. Če negujete samozavest, boste povsod sprejemali le prijaznost. Povsod vas bodo spoštovali. Česarkoli se dotaknete,...

  • 22.10.2010

    Samospoznanje pomeni uresničitev zavedanja o božanskem, je stanje enosti z božanskim. Prav vsako živo bitje mora doseči tovrstno izpolnitev, ta cilj zlitja z božanskim. To je pravi namen potovanja (po poti duhovnega razvoja).

    Slej ko prej se v nas pojavi potreba, da se osvobodimo dvojnih spon žalosti in veselja ter občutkov sebičnosti in posedovanja. Pot na katero stopimo...

  • 21.10.2010

    Oči, ki iščejo slabo, ušesa, ki se naslajajo ob slabem, hudoben jezik, nos, ki uživa v slabih vonjavah in roke, ki se navdušujejo nad slabim – temu se je treba popolnoma izogniti. Kdor ima v sebi karkoli od naštetega, se mora nemudoma popraviti, drugače si bo uničil prihodnost. Pregreški petih čutil uničijo pet vitalnih tokov in pet telesnih ovojev. Seveda čutila nudijo začasni...

  • 20.10.2010

    Dogodki, kjer se zbere tisoče ljudi, da bi slišali pripoved o Božanskem so nekaj običajnega, a modrost si lahko pridobimo le, če temu kar smo slišali, popolnoma zaupamo. Takšna vera izvira iz prečiščenega uma in čistega srca.

    Kdor posluša božanske zgodbe in vsrka njihovo božansko sladkost, kdor jim prisluhne s srcem, ki prekipeva od hrepenenja po božanskem in z...

  • 19.10.2010

    Če poznamo vzrok, so nam lahko znane tudi vse posledice. Celotno vesolje je sestavljeno iz prvobitnih petih naravnih elementov (zemlja, voda, ogenj, zrak in prostor) in predstavlja izraz božanske volje. Vesolje je posledica božanske volje. Bog je vzrok vsega vesolja.

    Pravilno videnje stvari nam bo razkrilo enost v raznolikosti, ki jo naša omejena človeška inteligenca ne more...

  • 18.10.2010

    Zavist med ljudmi vedno širi svoj slab vpliv. Ljudje prav zaradi zavisti uživajo v opravljanju drugih. Danes je ta slaba razvada na veliko prisotna med mladimi. Povsem naravno se pojavi v njih, ker je znak nevednosti. Da bi se znebili te navade, si vzemite nekaj časa vsak dan – zjutraj ali zvečer pred spanjem – raziščite in preverite kakšne napake so se pojavile v vašem umu oziroma...

  • 17.10.2010

    Kdor s predanostjo posluša Božje besede ter premišljuje o vrednosti in pomenu teh besed in obenem tudi deluje v skladu z njimi, se bo zlil z božansko blaženostjo. Srca takšnih se bodo izpolnila z blagodejnim nektarjem neopisljive božanske lepote. Doživeli bodo blaženost enosti z božanskim.
     
    Najboljša duhovna vadba za doseganje tega cilja je ponavljanje božjega imena, in...

  • 16.10.2010

    Ko v hribih zagledate dim, to lahko pomeni, da je izbruhnil požar. O neposredni izkušnji govorimo, kadar ogenj vidite na lastne oči. Če vidite le dim, ognja pa ne, lahko le domnevate, da gre za požar. A to je le predpostavka. To je izkušnja na podlagi domneve. Včasih je megla v hribih videti kot dim in požara v resnici sploh ni. Domneva zato vzbuja dvome. Pri človeku je ljubezen edina...

  • 15.10.2010

    Kako naj vam škodujejo zvijače pokvarjenih ljudi, če pa imate ob sebi zaščitniškega Boga? Vse zarote proti vam bodo sramotno propadle. Resnično predani ljudje, kot so bili dobri bratje Pandava iz svetega epa Mahabharata, opore niso iskali zunaj sebe, ampak v svoji prirojeni božanskosti. Njihova predanost in zaupanje Bogu sta brez primere, zato je bila takšna tudi milost s katero jih je...

  • 14.10.2010

    Sami za sebe ocenite na kateri stopnji duhovnega razvoja ste in premislite v kateri razred bi se umestili. Nato se odločite, da boste napredovali v višjega. Dajte vse od sebe in pridobili si boste božjo milost. Ne barantajte in tudi ne obupujte. Vsak posamezen korak šteje, če stopate proti cilju in ne stran od njega. Pazite se ponosa zaradi premoženja, izobraženosti, družbenega statusa,...

  • 13.10.2010

    Kadar so dobri ljudje zadovoljni in živijo v miru, to slabi ljudje tako težko prenašajo, da ji začne boleti glava. Če pokvarjeni ljudje ne morejo premišljevati o izgubah in težavah, ki doletijo dobre, sploh niso srečni. Težave, ki prizadenejo dobre, so zmaga za pokvarjene ume. Vrana težko posluša sladko petje kukavice. V svetem epu Mahabharata so si zlobni bratje Kaurave na vse...

  • 12.10.2010

    Vseprežemajočega Boga ne moremo spoznati z navajanjem dokazov ali argumentov. Bog je neizmeren, presega razum in meritve; je nerazložljiv, ne moremo točno določiti kakšen je in zakaj je takšen. Presega meje časa in prostora. Običajno potrdimo resnico z neposredno izkušnjo ali z analitičnim primerjanjem. Toda Boga ne moremo spoznati s takšnimi metodami. Modreci so doživeli...

  • 11.10.2010

    Vsak izmed vas se mora razviti v inteligentno osebo (sumathi), ne smete se spremeniti v osebo s popačeno, izkrivljeno inteligenco (durmathi). Ena sama iskrica lahko v pepel spremeni velik kup dračja. Kapljica strupa popolnoma pokvari vrč mleka. Tako sta tudi zavist in sovraštvo kakor iskrici, ki uničita cel nabor vrlin, ki jih imate v sebi. Bodite pozorni!

  • 10.10.2010

    Slepa oseba ne more pomagati drugi slepi osebi. Revna oseba ne more preživljati druge revne osebe. Kako naj nekdo, ki je sama nemočen in brez sredstev za preživljanje, odstrani revščino, trpljenje in bolečino drugega? Revni se morajo obrniti na premožne ljudi. Slepa oseba najde oporo v osebi, ki vidi.

    Prav tako se mora tudi človek, ki ga omejujejo in slepijo dvojnosti...

  • 9.10.2010

    Boga ne omejujeta čas in prostor. V njegovih očeh so vsa bitja enaka. On je gospodar vsega tako živega kot neživega.

    Ob koncu vsakega vesoljskega obdobja se razvojni proces zaključi z velikim uničenjem (v sanskrtu: pralaja). Nato se evolucijski proces znova začne, ko božanski Absolut v obliki Brahme ponovno ustvari bitja. V obliki Višnuja razsvetli vsako bitje z iskro...

  • 8.10.2010

    Poveličevanje samega sebe in obsojanje drugih ljudi sta enako pogubni. Strupena značilnost človekovega značaja jo tudi to, da poskuša skriti lastno podlost in nespodobnost ter si nadeti masko dobrote, zagovarjati lastne napake in pretirano hvaliti lastne dosežke. Enako strupeno je, če človek zanemarja dobro stran drugih ljudi ter nenehno išče le njihove napake. Nikoli ne govorite...

  • 7.10.2010

    Vse kar se giblje ali je negibno, aktivno ali neaktivno, vse je volja božanskosti. Božanska volja deluje zavestno in ni inertna. Dejstvo, da je božanska volja vir vsega, ostaja neomajna, Kljub dokazom in dvomom, ki jih podaja človek. Kdorkoli se o tem prereka, ga zavaja pojavni svet ali pa skuša le okrepiti svoje najljubše zamisli in se izogniti raziskovanju globljih vprašanj.

  • 6.10.2010

    Bog se ne utelesi zgolj zato, da bi uničil zlobnost. Pravzaprav pride v človeški podobi predvsem zato, da bi podprl verne, predane, krepostne in dobre ljudi. Toda celo neverni in zlobni želijo izkoristiti božji prihod za lastne cilje.

    V svetem spisu Bhagavata se zgodbe o zlobnih ljudeh prepletajo z opisi božje slave in milosti. In zaradi tega ni Bhagavata nič manj sveta.

  • 5.10.2010

    Naučiti se morate veseliti in biti srečni, kadar nekoga pohvalijo in spoštujejo zaradi vrlin in idealov po katerih živi.

    Negovati morate svojo razgledanost, širokosrčnost in čistost motivov, poleg tega pa morate biti vedno na preži, da vas ne obsede demon zavisti. Ta demon ljubosumja in zavisti zagotovo uniči vse kar je dragocenega v vas. Uničil bo vaše zdravje in...

  • 4.10.2010

    Ljubezen do prirojene božanskosti je najpomembnejša, posvetna ljubezen do predmetov pojavnega sveta in oseb, pa je drugotnega pomena. Posvetna ljubezen do druge osebe ni prava ljubezen. Vesolje , ki je manifestacija petih elementov, izvira iz božanskosti. V vesolju ni mesta, kjer božanskosti ne bi bilo. Vesolje se venomer giblje in božanskost je tista, ki ga poganja. Ljubezen do...

  • 3.10.2010

    Zgodbe o Božanskih igrah so očarljiv zaklad. Njegovo zgodbo si vtisnite v spomin in se osvobodite iluzije in trpljenja.

    Morda ste poslušali recitale različnih svetih spisov, obvladali vse duhovne vadbe, toda najbolj vzvišeno med vsemi je sveto božje ime in sladkost, ki ga podarja. Kadar zaslišite božje ime, vas bo preplavil občutek blaženosti. Kadar se spomnite Njegovega...

  • 2.10.2010

    Noben sovražnik ni tako zahrbten kot ljubosumje samo. Ko srečamo nekoga, ki je močnejši ali je bolj izobražen, uživa večji ugled, je bogatejši, lepši ali pa je morda boljše oblečen kot mi, nas zagrabi ljubosumje. Zazdi se nam zelo težko, da priznamo in sprejmemo takšne okoliščine. Um začne iskati način, da razvrednoti in poniža to osebo pred drugimi.

    Tovrstni...

  • 1.10.2010

    Danes ljudje ne cenijo, ne sprejemajo in ne spoštujejo izkušenj in modrosti velikih mislecev, ki so razkrili skrivnost vesolja, in njihove vseobsegajoče ljubezni. Vsa religijska načela, z neznatno izjemo nekaterih, lahko zelo preprosto med seboj uskladimo in jih pobotamo. Raznovrstni obredi različnih religij poveličujejo in častijo enega in istega Boga z različnimi imeni.

    V...