Misel dneva
22.01.2011
Duhovne vadbe ponavljanja božjega imena in meditacije nikoli ne bi smeli presojati zgolj z zunanjimi merili, ampak tudi z notranjimi učinki. Če človek niha med nepotrpežljivostjo in brezbrižnostjo ter ga stalno skrbi, zakaj še ni rezultatov in kdaj bodo, potem med ponavljanjem božjega imena in meditacijo vedno pogleduje za rezultati. A edini rezultat duhovne vadbe je obračanje pozornosti navznoter k spoznanju resničnosti božanske blaženosti. Če človek želi doseči to preobrazbo, mora biti vedno dejaven in poln upanja, ne glede na vložen čas in težave, s katerimi se sooča. V pričakovanju božje milosti se ne bi smel meniti za stroške, čas in težave. Potrpežljivo čakanje je samo po sebi del pokore. Neomajno vztrajanje pri zaobljubi je pokora.
