Misel dneva
23.06.2008
Sreča pridobljena iz posvetnih stvari hitro pride in hitro gre. Na primer, ko potešite lakoto, ste nekaj trenutkov srečni. A ta sreča se čez nekaj trenutkov počasi razblini. To velja za vse stvari tega sveta in sreča, ki jo ob njih uživate, je kratkotrajna.
Človek pa si želi trajne blaženosti. Pravzaprav je človek utelešenje blaženosti. Blaženost je bistvo njegove narave in bitja. Zakaj je potemtakem ne more izkusiti? Ker se, obseden s pojavnim svetom, ne zaveda svoje resnične narave in zato ne more izkusiti blaženosti, ki je v njem. Napačno si predstavlja, da vir vse sreče leži v pojavnem (zunanjem) svetu.
