Misel dneva
22.12.2009
Človek ne bo nikoli srečen, če bo pustil, da ga vodijo čutila. Človek pravzaprav prepušča vodstvo svojemu umu, ki je le šopek misli in potreb. Namesto tega bi moral dovoliti, da ga vodi razum, ki lahko razsodno premišljuje, raziskuje in analizira. Um bo slepo sledil vsakem dražljaju in muhavosti, razum pa bo pomagal posamezniku, da spozna svojo življenjsko nalogo in odgovornost. Za srečno življenje sta bistvenega pomena dve stvari: hrana (v sanskrtu: dhanja) oziroma žitarice za krepitev telesa ter meditacija (dhjana) oziroma kontemplacija o Bogu, življenje v božanski svetlobi.
