Misel dneva
13.02.2009
Ljudje ob rojstvu nebogljeno jočejo; ta svet pa morajo zapustiti z radostnim nasmehom. Temu so namenjena leta življenja med rojstvom in smrtjo.
Toda človek danes zapravlja leta svojega življenja. Zanemaril in zapustil je Boga, ki je kakor sidro, ki ga lahko reši v nevihti žalosti in obupa. Človeka premetavajo mnoge želje in žalost, dokler ga naposled obup popolnoma ne zaslepi in je izčrpan od neuspehov. Večina bolezni se razvije prav zaradi tega obupa in izčrpanosti.
