Misel dneva
11.12.2011
Hrepenenje po sadovih dejanj človeka ujame, da se vedno znova rojeva v ta svet. Iz tega krogotoka se osvobodi šele, kot to hrepenenje opusti. Pri tem je bistveno, da dosledno vztraja pri začrtanem cilju. Njegov cilj pa mora biti delovanje samo in ne sadovi dejanj.
Zavedajte se, da želja za sadovi dejanj kaže na lastnost strastnega, nebrzdanega delovanja (radžas), ki se konča s trpljenjem. Odločitev, da ne boste počeli ničesar, pa kaže na lenobo in nedejavnost (tamas), ki pelje v nevednost, kar je še slabše od prej omenjene lastnosti.
Ta lekcija ni bila namenjena le Ardžuni, ampak je namenjena slehernemu duhovnemu iskalcu in vsemu človeštvu.
