Misel dneva
17.02.2012
Božanska duša je že po naravi brez navezanosti. Ne zaveda se potreb ali njihove narave prisvojevanja. Ne pozna občutij »jaz« in »moje«, ki so znamenja nevednosti in zablode. Le kogar je nevednost prizadela, trpi zaradi ega in občutij posedovanja. Običajnemu človeku se nemara zdi, da je on tisti, ki deluje, a v resnici to ne drži. In ne samo to. Tudi ko dejanje opravimo, njegovi učinki še trajajo. Delovanje prinaša sadove in zbuja željo po njih; ti vzgibi posledično povzročijo potrebo po nadaljnjem delovanju, ki privedejo do ponovnih rojstev. Na ta način nas torej delovanje vpne v krog rojstev in smrti. To je nevaren vrtinec, ki človeka vrti v krogu in ga na koncu posrka v svoje globine. Ne gradite vere v ta svet in posvetne predmete. Negujte in udejanjajte nenavezanost.
