Misel dneva
23.05.2013
Vse, kar vam lahko povem o duhovni vadbi, je bilo že povedano. Človek ima od nekdaj v sebi sposobnosti, življenjsko moč in talente, zato so starodavni tudi nasveti, kako jih uporabiti in izkoristiti. Novo je le to, da omenjene zmožnosti zapravlja zaradi napačne usmeritve in se zato izneveri svoji naravi. Človek je v bistvu žival s sposobnostjo razločevanja med dobrim in slabim (viveko), zato ni zadovoljen, če si poteši zgolj živalske potrebe. Takrat se v njem pojavi občutek praznine, neko globoko nezadovoljstvo in nepotešeno hrepenenje, kajti človek je obenem tudi otrok nesmrtnosti in čuti, da smrti ni, zato smrt ne more biti konec vsega. Ta sposobnost razločevanja ga spodbudi, da poišče odgovore na težave, ki ga pestijo, in se vpraša: »Od kod sem prišel, kam grem in kje je konec poti?« Da bi našel odgovore na ta vprašanja, mora poskrbeti za ohranjanje ostrega in jasnega razuma.
