Misel dneva
28.02.2022
Človek iz obupa preklinja samega sebe, nosi breme neobstoječih problemov in v svoji zmedenosti dviguje prah, ker se počuti nemočno vezan na kolo vnovičnega rojevanja in umiranja.
/.../ Nevednost obstaja vse dokler čutimo, da smo omejeni. V resnici pa nismo ne ustvarjeni, ne vezani, ne prikrajšani, niti omejeni.
Temeljna nevednost je opazna v človekovem ukoreninjenem prepričanju, ki se glasi: »Obstaja zunanji svet v katerem živim skupaj z ostalimi iskalci sreče, ki so mi podobni, in v tem iskanju se srečujem z radostjo in žalostjo, rojstvom in smrtjo. /.../ Sem nesrečen. Nimam veselja. To in to si želim. To in ono si moram privoščiti.«
Posameznik je sestavljen iz tovrstnih želja in prav takšno stališče je temelj nevednosti.
Če želite izničiti nevednost, ki ločuje in ubija, morate spremeniti omenjeno stališče in namesto tega negovati prepričanje: »Jaz sem utelešenje blaženosti. Sem tisti, ki je uresničil željo.«
- odlomek iz knjige Sathya Sai Baba govori, 17. del
