Misel dneva>Sep, 2009

  • 30.09.2009

    Pri prostovoljnem služenju, človek ne sme misliti nase, temveč na kakovost dela, ki ga posveča božanskemu. Videti mora razliko, ki obstaja med navadnim delom (karma) in delom, ki je duhovna vadba (karma joga).

    Pri navadnem delu človeka motivira lastni interes oziroma želja, da bi nekaj dosegel. V karma jogi pa delujemo brez želja. Navadno delo povzroča rojevanje, umiranje...

  • 29.09.2009

    Dobrota, sočutje, strpnost - po teh vrlinah lahko človek dojame božanskost v sebi in v drugih. To, da je nekdo mehkega srca, ljudje pogosto obsojajo kot šibkost, strahopetnost in pomanjkanje inteligence. Pravijo, da moramo srce strditi pred usmiljenjem in sočutjem, in da so vojna, uničevanje in poraz edini načini.

    Ljubezen je tista, ki prinaša trajno zadovoljstvo in mir....

  • 28.09.2009

    Ni potrebe, da bi živeli v gozdu ali v votlini, če želite spoznati svoje notranje božansko bistvo in premagati svoje nižje nagone. Pravzaprav človek, ki je izoliran od zunanjega življenja nima možnosti, da bi se uril v obvladovanju svoje jeze in drugih šibkosti. Zato je verjetno, da bodo dosežki, ki jih doseže v izolaciji, kratkotrajni in nepristni.

    Zmagajte v boju...

  • 27.09.2009

    Najbolje za vas je, če si dobro zapomnite, da je narava sveta mešanica zadovoljstva in bolečine, radosti in žalosti, zmage in poraza. Negujte zavest o stalni prisotnosti Boga in se naučite kako Njemu prepustiti vse svoje aktivnosti in ga s tem častiti. Tako bodo vaše aktivnosti brez napak.

    Življenje, ki ga oskrbuje hrana, je kratko. Življenje, ki ga oskrbuje vaša prirojena...

  • 26.09.2009

    Človek je smrten, božanskost pa nesmrtna. V smrtnem človeškem bitju biva nesmrten božanski duh. Na polju srca stoji drevo, ki izpolnjuje želje in je v Vedah imenovano kalpatharu. Obkoža ga divje grmovje. Ko odstranimo grmovje, zagledamo drevo.

    Drevo, ki izpolnjuje želje je v vsakem človeku, toda obkrožajo ga človekove slabe lastnosti. Ko odstranimo slabe lastnosti, bomo...

  • 25.09.2009

    Svet je sestavljen iz predmetov in je inerten. V budnem stanju čutila spoznavajo vse predmete. Toda tudi čutila so inertna. Oči, ki vidijo, ušesa, ki slišijo, jezik, ki govori in nos, ki voha - vsi so inertni in so sami po sebi neaktivni. Pravzaprav je celo človeško telo inertno. Toda omenjeni inertni deli delujejo zato, ker je v umu prisotna zavest. Zato moramo skleniti, da je pojavni...

  • 24.09.2009

    Od časa do časa božanska energija privzame različne oblike. V vernih ljudeh sveti kakor ogenj spoznanja. V ljudeh brez vere gori kot ogenj jeze ali ogenj poželenja. Sodoben človek ima v svojem srcu predvsem to drugo vrsto ognja (jeza, itd.) in je zato žrtev strahu in iluzij. Vsak drug ogenj polagoma ugasne, tovrstni ogenj (jeza, itd) pa nikoli v celoti. Vedno obstaja nevarnost, da se...

  • 23.09.2009

    Človek je del človeške skupnosti ali človeštva. Človeštvo je del narave. Narava je del Boga. Človeku ne uspe prepoznati te medsebojne povezanosti. Danes ljudje pozabljajo na svoje dolžnosti.

    Vesolje je organizem, ki ga sestavljajo medsebojno povezani deli. Ko vsako bitje opravlja svojo dolžnost, imajo vsi korist od tega. Človekova naloga je samo to, da opravi svojo...

  • 22.09.2009

    Vera se lahko razvija samo, če jo skrbno negujemo in ji posvečamo veliko pozornosti. Imejte vero; prinesla vam bo vse, kar potrebujete. Ni naloge, ki je ne bi mogel izpolniti.

    Vero ste zgradili v avatarja Ramo in Krišno, ker ste o njima brali v knjigah. O njuni božanskosti niste zahtevali dokazov. Mar ni tako? Najprej imejte vero in potem boste dobili tudi dovolj dokazov....

  • 21.09.2009

    Bolezen, tako fizična kot mentalna, je telesna reakcija, ki jo povzročijo strupi v človekovem umu. Samo neonesnažen um lahko zagotovi neomajno zdravje.

    Moralna šibkost prinaša bolezni. Slabe misli, slabe navade in slaba družba so plodna tla za bolezeni. Radost in dobro razpoloženje ohranjata telo zdravo. Slabe navade, ki jih ljudje negujejo, so glavni vzrok bolezni, tako...

  • 20.09.2009

    Ljudje si predstavljajo, da duhovnost pomeni meditirati o Bogu, kopati se v sveti reki in obiskovati sveta mesta. Toda to ni pravilno tolmačenje duhovnosti. Duhovnost predvsem pomeni odstranjevati živalske lastnosti v človeku ter prebuditi njegovo božansko zavest.  Pomeni tudi dojeti, da človekove številne sposobnosti izvirajo iz njegove božanskosti in ne iz uma ter le-te uporabiti za...

  • 19.09.2009

    Z vami in v vas je vedno Bog, ki je sama ljubezen. Človek ne more obstajati brez ljubezni. Ljubezen je vaše življenje. Ljubezen je svetloba, ki prežene temo nevednosti. Kdor ne neguje ljubezni, se bo moral vedno znova rojevati. Kdor se rodi, bo nekega dne umrl in kdor umre, se bo znova rodil. Rojstvo in smrt sta le učinek delovanja zunanjega sveta. Nevarnosti se izpostavlja vsak, ki...

  • 18.09.2009

    Kaj pomeni nadzorovati um? To dejansko pomeni, da se nas nestanovitnost uma ne dotakne. Nadzorovati um je enako težko kot v pesti obdržati zrak. Kako naj kdorkoli nadzoruje um, ki je neomejen in ga ni mogoče razložiti? Če pa razumemo, da um sestavljajo misli in dvomi, se nam razjasni tudi, da odstranjevanje le-teh predstavlja način nadzorovanja uma.

    Misli so povezane z željami...

  • 17.09.2009

    Pravilno stališče duhovne osebe je popolno prepuščanje vsega Bogu. Kot je nekoč dejal nek moj slednik: »Darujem ti srce, ki si mi ga podaril. Ni ničesar, kar bi imel za svoje. Vse je tvoje. Dajem ti le tisto, kar že pripada tebi.« Dokler ne boste razvili takšnega občutka prepuščanja Bogu, se boste morali vedno znova rojevati. Človek bi moral Bogu predati svoje srce in ne biti...

  • 16.09.2009

    Kakovost bambusa določamo v skladu z njegovo debelino in višino. Vrednost sladkornega trsa določa sok. Vrednost človeškega bitja pa določa njegova modrost. Posameznik se izboljšuje z razvijanjem svoje modrosti, svojega razuma, če pa slednje opusti, se spusti na nivo živali.

    Vrednost današnjega človeka je upadla zato, ker ne dojema pomembnosti razuma ter delovanja, ki...

  • 15.09.2009

    Nenavezanost, vera in ljubezen - to so stebri, ki podpirajo mir. Med njimi je vera bistvenega pomena, ker je brez vere vsakršno duhovno prizadevanje nekoristno. Samo nenavezanost na posvetno lahko ovrednoti duhovno vadbo, ljubezen pa je tista, ki hitro pripelje do spoznanja Boga. Vera povzroča bolečino zaradi človekove ločenosti od Boga; nenavezanost jo usmerja po poti k Bogu, ljubezen pa...

  • 14.09.2009

    Kaj pomeni program »Omejevanje želja«? Zaradi neomejenih želja postanejo ljudje zaslepljeni in živijo v oblakih. Izjemno pomembno je, da imamo svoje želje in potrebe pod kontrolo, oziroma, da jim določimo mejo.

    Ljudje zapravljajo preveč denarja. Namesto, da nekontrolirano zapravljajo le zase, bi morali denar uporabiti za pomoč revnim in ljudem v stiski. To je smisel...

  • 13.09.2009

    Vizije so odsev božanskih vibracij, ki se pojavijo v umu, kot posledica duhovne vadbe. So kakor kažipoti; pojavijo se na naši poti k cilju. Ne morejo vas in vas tudi ne spremljajo, do konca poti. Potovati boste morali sami ter premagati vse ovire.

    Božanska moč, ki vam jo nudi vaša prirojena božanskost, je bistvenega pomena in je najpomembnejša za napredek na duhovni poti....

  • 12.09.2009

    Sanskrtska beseda »vairagja« (nenavezanost) dobesedno pomeni »tisto, kar je nasprotno navezanosti«.

    Nenavezanost nikakor ne pomeni, da se morate odreči vsemu in oditi v gozd, da bi tam živeli. Pravzaprav, pomeni, da bi morali ostati, kjer že ste, kakršnakoli je vaša življenjska situacija ter razumeti bolj subtilno naravo stvari in opustiti hrepenenje po posvetnem. Torej s...

  • 11.09.2009

    Ni boljše duhovne vadbe kot je nesebično služenje. Predstavlja osnovo za pridobitev božje milosti. Če niste sposobni nikogar upoštevati in mu slediti, nikoli ne boste primerni za vodjo. Božanskosti ne morete dojeti, če niste pripravljeni opraviti svojega dela. Prav vsak mora ozavestiti to resnico.
    Služenje družbi je najvišje dobro. Radost podarjajo le resnica, pravilno...

  • 10.09.2009

    Vsaka ljubezen, ki je povezana s telesom, vsebuje delec sebičnosti. Lahko jo primerjamo z žarnico v sobi. Svetlobo žarnice omejujejo stene, kar lahko primerjamo s sebičnostjo. Na višji ravni je ljubezen podobna mesečini. V tem primeru svetloba sije tako zunaj kot znotraj sobe. Tudi ta svetloba je omejena in nejasna.

    Čista ljubezen, ki je popolnoma nesebična, je kakor sonce....

  • 9.09.2009

    Zavedajte se, da pripadajo vse stvari Bogu. Zato si ne more nihče ničesar lastiti. Vendar si ljudje vse lastijo in pravijo: »To je moje.« V resnici pa nikomur nič ne pripada.

    Ljudje živijo v napačnem in neutemeljenem prepričanju o lastništvu. Njihova posesivnost je razvidna v vsaki misli in dejanju ter prispeva k širjenju sebičnosti. Sebičnost in posesivnost je potrebno...

  • 8.09.2009

    Druženje z duhovnimi ljudmi (satsang) vam bo pomagalo, da se osvobodite posvetne zaslepljenosti ter razvijete vero v božansko resnico. S takšno vero boste dosegli samospoznanje. Prav tako kakor krotilci slonov, ki obkrožijo in vežejo divjega slona zato, da bi ga obvladali, duhovni ljudje lahko ukrotijo osebo, ki je polna dvomov. Dobra družba bo vzgojila in okrepila posameznike, ki so...

  • 7.09.2009

    Človek pozabi na svojo resnično božansko naravo le zaradi navezanosti na posvetno ter zaradi egoizma. Razviti mora neomajno vero v Boga. Vera bi morala biti stalna kakor dihanje, ki se odvija spontano brez ustavljanja.

    Dihate, ne glede na delo, ki ga opravljate in ne glede na razpoloženje. Enako velja tudi v primeru vaše vere v Boga, ki je ne smete nikoli opustiti, ne glede na...

  • 6.09.2009

    Bog se odzove na vaš klic na pomoč le, kadar se vi s sočutjem odzovete na tujo stisko. Življenja ne bi smeli tratiti s sebičnimi dejavnostmi. Ne bi smeli biti slepi in gluhi za tuje gorje ter klice na pomoč. Enako sprejemajte radost in žalost. Po Krišnovih besedah se to imenuje enakodušje. Udejanjajte ga, kajti to je sredstvo, s katerim si pridobite božjo milost. Morda ne boste...

  • 5.09.2009

    Biti morate pripravljeni na soočenje z vsakim življenjskim izzivom. Pogum je ključ do uspeha. V življenju boste gotovo naleteli na razne težave, vendar se jih ne smete ustrašiti. Pogumno se soočite z vsako težko preizkušnjo. Danes ljudje takoj obupajo in se zmedejo, ko naletijo na težave. Potrtost pa vodi v razočaranje. To ni primeren način soočanja z življenjskimi izzivi....

  • 3.09.2009

    Hrana je pomemben dejavnik, ki določa stanje človekovega uma. Pod njegovim vplivom je človek lahko čuječ ali len, zaskrbljen ali miren, uren ali okoren. Če se um hrani z radžasično hrano, ki povzroča strast in delovanje čustev, dejavnost in spodbuja izpostavljanje nevarnosti, se tak človek požene v svet posvetnosti in želja. Tako se pogrezne še globlje v močvirje trpljenja. Če...

  • 3.09.2009

    Predanost Bogu je pravzaprav oblika duhovne vadbe, namenje za dosego cilja. Duhovni iskalec se ne bi smel zadovoljiti zgolj s pridobitvijo predanosti. Ne bi smel posvečati toliko pozornosti svoji ljubezni, ki jo čuti do Boga, temveč bi se moral bolj posvečati ljubezni in milosti, ki mu ju daje Bog. Človek si mora vedno prizadevati spoznati, s kakšnimi dejanji in s kakšnim obnašanjem bo...

  • 2.09.2009

    Predanost Bogu je pravzaprav oblika duhovne vadbe, namenje za dosego cilja. Duhovni iskalec se ne bi smel zadovoljiti zgolj s pridobitvijo predanosti. Ne bi smel posvečati toliko pozornosti svoji ljubezni, ki jo čuti do Boga, temveč bi se moral bolj posvečati ljubezni in milosti, ki mu ju daje Bog. Človek si mora vedno prizadevati spoznati, s kakšnimi dejanji in s kakšnim obnašanjem bo...

  • 1.09.2009

    Ni bitja, v katerem ne bi bilo vsaj malo ljubezni. Ljubezen vodi do najvišje blaženosti, ki je čista in trajna. Nekateri jo iščejo v odnosih z drugimi ljudmi, drugi si jo skušajo pridobiti s kopičenjem bogastva in iskanjem slave ter moči. Nekaj ljudi pa si jo skuša pridobiti z odrekanjem materialni lastnini in z opuščanjem želja po posvetnih užitkih. Najvišjo blaženost...