Misel dneva>Dec, 2008

  • 31.12.2008

    Notranji glas je drugo ime za razum. Prav ta človeka vodi v vsakdanjem življenju. Ko se pojavijo težave, človek čaka na njegova navodila. Če mu notranji glas ne da zadovoljivih odgovorov, ostaja nezadovoljen. Drugače povedano - človekovo zadovoljstvo z zunanjim svetom je odvisno od njegovega notranjega zadovoljstva, ki ga predstavlja notranji glas. Včasih slišite ljudi reči, da...

  • 30.12.2008

    Nihče ni nepopravljivo slab. Z zavestnim naporom je moč spremeniti navade in prečistiti značaj. Stare navade, ki človeka vežejo, lahko opusti s pomočjo nesebičnega služenja, odrekanja, predanosti in molitve. Tako si pridobi nove navade, ki ga vodijo po božanski poti.
    - Sathya Sai Baba

  • 29.12.2008

    Človeka sestavljajo telo, um in duh. Organi zaznavanja in delovanja, ki tvorijo telo, se ukvarjajo z zaznavanjem stvarnega sveta. Um preiskuje, doživlja in presoja; odloči se šele, ko razloči, katere besede ali dejanja si koristni. Trudi se razlikovati med dobrim in slabim, resničnim in lažnim, trajnim in minljivim, med krepostnimi in grešnimi dejanji. Duh ali atma je nespremenljiva...

  • 28.12.2008

    Človek lahko v iskanju dobrega in pobožnega naleti na številne težave in motnje. Poraja se mu mnogo dvomov in vprašanj. Pravo naravo resničnosti lahko spozna, ko se neposredno, potrpežljivo in z moralnim pogumom sooči z zadregami in težavami. Ne dovolite, da vas preplavijo težave in skrbi, dvomi in razočaranje. Imeti morate vero. Zaupajte vase in si prizadevajte docela spoznati...

  • 27.12.2008

    Duhovna modrost je pridobitev duha enosti; je spoznanje, da ni višjega ali nižjega. To je resnično Božansko načelo, Brahman. Duhovna modrost je zdravilo za vse bolezni in težave. Da bi si jo pridobili, lahko uberemo različne poti. Najboljša med njimi je pot predanosti. To, kar je olje za oljenko, je predanost za plamen duhovne modrosti. Nebeško drevo duhovne modrosti uspeva zaradi...

  • 26.12.2008

    Podobno kot sonce vidimo le zaradi njegove lastne svetlobe, si lahko božjo ljubezen pridobimo le z božjo milostjo in ne z nepomembnimi oblikami duhovne vadbe. K njim nas ponavadi spodbudijo sebični nameni. V vsakem človekovem dejanju služenja je delček sebičnosti. Vse njegove podvige omadežujeta sebičnost ali grabežljivost. Duhovni aspirant lahko občuti čisto in sveto ljubezen le,...

  • 25.12.2008

    BOŽIČ
    Razvijajte ljubezen do Boga. Vse druge oblike ljubezni niso prava ljubezen, temveč le minljiva in začasna navezanost. Človekova največja neumnost je, da pozablja na lastno božanskost. Vsakdo bi moral spoznati, da prihaja od Boga, da so vsi božji otroci. Vsakdo bi si moral prizadevati biti vedno bliže Bogu. To je prava duhovna vadba. Čutiti morate, da Bog prebiva v vašem...

  • 24.12.2008

    V človekovem življenju je najdragocenejše obdobje od šestnajstega do tridesetega leta, saj so takrat njegove sposobnosti in energija na višku. Zato bi moral kar najbolje izkoristiti to obdobje. Takrat si mora pridobiti plemenite lastnosti, kot so samozavest, požrtvovalnost, prizadevnost in pogum. Če zapravi ta čas, bo kasneje deležen le neuspeha. Docela se mora izogniti slabim mislim...

  • 23.12.2008

    Človek mora vsakogar imeti za sebi enakega. Vse stvarstvo se mu mora zdeti enako dobrodejno. Na vsa bitja mora gledati s toliko vere in ljubezni, kot ju ima zase. Kako vidimo stvarstvo, je odvisno od vrste očal, ki jih nosimo. Stvarstvo je samo po sebi vedno čisto in sveto.
    - Sathya Sai Baba

  • 22.12.2008

    Ljudje pravijo, da uspeh povzroča še večji uspeh. Toda kako naj postanemo uspešni in na kakšen uspeh naj se usmerimo? V Bhagavadgiti je zapisano, da si vztrajni iskalec zagotovi modrost. To pomeni, da uspeh ni mogoč brez vneme in vztrajnosti. Človek ni sposoben pomembneje napredovati do božanskega, ker mu primanjkuje neutrudnega prizadevanja na duhovnem področju. Branje duhovnih knjig...

  • 21.12.2008

    Nenavezanost je odvisna od duhovne modrosti in predanosti. Če človeka prikrajšamo za tovrstno nenavezanost, se poruši vse, kajti ta je glavni vzrok za duhovni napredek. Pri duhovni vadbi je treba poudarjati vse troje – predanost, duhovno modrost in nenavezanost. Ne moremo jih ločiti in si prizadevati za vsako posebej.
    - Sathya Sai Baba

  • 20.12.2008

    Ali služi duhovni aspirant Bogu ali obratno? Služenje duhovnega aspiranta je neznatno. Ponujati Bogu to, kar je ta dal, je podobno, kot bi reki ponudili njeno lastno vodo. V resnici Bog služi sledniku. Vse sposobnosti in veščine, ki mu jih je dal Bog, bi moral uporabiti za služenje božanskemu. Ni vam treba iskati Boga, kajti Bog ves čas išče resničnega in neomajnega slednika. Duhovni...

  • 19.12.2008

    Kako čisto je srce, prežeto s predanostjo Bogu in z ljubeznijo do vseh bitij! Le takšni ljudje lahko služijo nesebično. Ostali zgolj govoričijo in hlinijo, da jih spodbuja nesebično služenje. V razred nesebičnih služiteljev se lahko vključi le, kdor je docela utrjen v veri, da so vsi božji otroci, da je Bog notranja gonilna sila v vseh.
    - Sathya Sai Baba

  • 18.12.2008

    Mladi so danes docela pozabili, kako pomembno je posvetiti svoje življenje velikim idealom. Naloga staršev je prizadevati si, da bi otroci živeli smiselno življenje. Učitelji bi morali dajati zgled in vcepiti svojim varovancem pravilne vrednote. Le s prižgano oljenko lahko prižgemo druge oljenke. Kako naj učitelji navdihujejo svoje učence, da živijo zgledno, če primanjkuje idealizma...

  • 17.12.2008

    V zablodo zaide le, kdor ravna zmotno. Sebičnost je največji dejavnik, da ljudje pozabijo na temeljno resnico. Ko človeku zavlada ego, odstopi od idealov in z naglim padcem strmoglavi čisto na dno. Sebičnost povzroča razkol, sovraštvo in navezanost.
    - Sathya Sai Baba

  • 16.12.2008

    Vsakdo mora spoznati, da je cilj njegovega življenja pridobiti si enost z božanskim. Zato je človekova dolžnost razvijati vero v božansko. Če živi predan pravilnemu delovanju, resnici in pravičnosti ter razvija vero, bo dosegel smisel življenja. Ko udejanjamo pravilno delovanje in pravičnost, se spontano izraža božanskost v nas. Kdor ne sledi pravičnosti in pravilnemu delovanju, je...

  • 15.12.2008

    Človek misli, da bo srečnejši, če bo imel več posvetnih dobrin. Toda, ko se množijo želje, se množijo tudi težave. Omejiti bi morali svoje želje, navezanost in častihlepnost. Ljudje po svetu trpijo zaradi številnih težav, ker ne brzdajo svojih želja. Narava je postavila omejitve vsemu - telesno temperaturo, jakost svetlobe in zvoka, ki ju prenesejo oči in ušesa. Če človek...

  • 14.12.2008

    Človek se mora zavedati enako spontano kot dihanja, ne glede na to, kaj počne, da se je rodil zaradi služenja Bogu in spoznanja svoje prave narave. Vsa dejanja, kot so prehranjevanje, hoja, učenje in služenje, bi moral opravljati v veri, da ga bodo popeljala v božjo bližino. Vse mora delati v duhu posvečenosti Gospodu.

  • 13.12.2008

    Širite ljubezen do Boga, ki se poraja v vas. Posvetite svoje telo božanskemu. To je pristno znamenje predanosti. Človeka sestavlja troje: um, sposobnost govora in telo. To so tri dejavne človekove moči. Človek postane posvečen, ko to troje uporablja v svete namene. Le duhovnost lahko prečisti njegovo srce in um. Moralnost mu pomaga prečistiti govor, pravična dejanja pa posvetiti telo....

  • 12.12.2008

    Ljudje pravijo, da je znanje dragoceno, toda še dragocenejši je značaj. Človek je lahko učenjak, lahko zaseda visok in odgovoren položaj, lahko je bogat ali ugleden znanstvenik. Toda, če je brez značaja, so vse te pridobitve brez koristi. Sposobnost odrekanja, ljubezen, sočutje in prizanesljivost so pristne človeške lastnosti, ki bi jih morali razvijati. Opustiti pa bi morali...

  • 11.12.2008

    Človekovo delovanje postane joga ali sredstvo za dosego združitve z Bogom šele, ko opusti navezanost na rezultate svojih dejanj. Kdor se loti nesebičnega služenja, bi moral premagati občutji ‘moje’ in ‘tvoje’. Na služenje bi moral gledati kot na obliko čaščenja božanskega, kot na privilegij, da lahko služi drugim. Služenje družbi bi moral imeti za sredstvo samoizpolnitve v...

  • 10.12.2008

    Človek mora pri predanosti narediti preskus, ki ga zastavi Bog. Vedno in v vseh okoliščinah se mora oprijeti božjega imena. Pri tem ne sme čutiti niti najmanjšega odpora ali nejevolje, prenesti mora zasmehovanje in kritiziranje ter premagati občutji sramu in poraza.

  • 9.12.2008

    Glavna človekova naloga je, da v sebi spozna božansko moč, iz katere izvirajo vse druge njegove sposobnosti in talenti. To drži ne glede na to, ali je oseba ateist, vernik ali agnostik. Nič na svetu ne more obstajati brez te energije. Lahko jo imenujemo z različnimi imeni, toda ta niso pomembna. Energija je ena sama. Gre za božansko energijo, ki usmerja človeštvo k pravi poti. Ljudje...

  • 8.12.2008

    Pravična dejanja in čaščenje so prvi koraki do stopnje, na kateri postanete modrec ali poznavalec Najvišjega. Kdor ne naredi teh korakov in ne uspe na tej poti, ne more postati poznavalec Najvišjega, podobno kot študent ne more diplomirati, če ne naredi izpitov. Preden človek odraste, mora skozi obdobji otroštva in mladostništva. Nesmiselno je trditi, da ste poznavalec Najvišjega,...

  • 7.12.2008

    Vse religije poučujejo samo to, kar je dobro za človeštvo in s takšnim zavedanjem jim moramo tudi slediti. Kako naj bo religija slaba, če so misli čiste?

    Videti eno religijo kot vzvišeno in drugo kot manjvredno ter tako ustvarjati razlike med njimi, je znak nevednosti. Učenja vseh religij so sveta. Osnovni nauki temeljijo na resnici. Resnica o duši je bistvo vsake religije,...

  • 6.12.2008

Baba
Ljubi vse, služi vsem - Baba