Misel dneva>Jul, 2011

  • 31.07.2011

    Tako kot raznovrstne ribe in vodna bitja plavajo v velikem jezeru, tudi različna človeška bitja plavajo v ocenu Boga. To je pogled, ki čudi in navdihuje. Nekatera so še nerazvita, druga se razvijajo počasi in plavajo naokrog, pohlepna in sebična. V središču te množice nevednih bitij, plava tudi nekaj modrih (džnaniji) in visoko razvitih duš (jogiji). Ker so...

  • 30.07.2011

    Nekoč je svetnik in Ramov vzgojitelj Vasišta dejal: »Rama, namesto, da poizveduješ in raziskuješ kako je nevednost vstopila v človeka, ti svetujem, da se raje potrudiš in jo odstraniš.« Ta nasvet je namenjen vsemu človeštvu, ne le Rami. V pomoč je vsakomur, ki še ni spoznal transcendentalne resnice izza posvetnega življenja. Bodite prepričani, da ste tudi vi enako nevedni, zato...

  • 29.07.2011

    Duhovni aspirant si mora vedno želeti družbe plemenitih, kjer se ne moreta razrasti pohlep in ambicija. Ne glede ali je dobra družba lahko dosegljiva ali ne, vedno se družite le s plemenitimi ljudmi.
    Iščite in spoznajte trajno veselje in notranje zadovoljstvo. Za duhovnega aspiranta je povsem nekoristno, če se druži z ljudmi, ki svoj čas posvečajo posvetnim zadevam. Če nimate...

  • 28.07.2011

    Prostor je samo eden, vendar se zadržuje v različni 'embalaži', kot so na primer dom, lonec, stavbe ali platno. Toda ločenost ni resnična. Le en prostor obdaja vse te 'zbiralnike' kot so hiše, jezera, planine itn., ki so le različne oblike in podobe, z različnim imenom ter načinom obnašanja in uporabe. Prav tako ima vsako posamezno bitje (jiva) svoje ime in podobo, posebnosti in...

  • 27.07.2011

    Ljudi, ki nikdar ne omenjajo Boga in se ga niti ne zavedajo, ter ves čas posvečajo krepitvi vezi posvetnega življenja (samsara), tisti, ki pridigajo in z dejanji širijo laži, nepravičnost in zatiranje ter vam svetujejo, da se oddaljite od poti pravičnosti (dharme) – njih nikar ne imejte za prijatelje, ampak se jim za vsako ceno izognite.
    Slaba družba človeka navede, da proti...

  • 26.07.2011

    Mnogi so ponosni, če nudijo pomoč drugim. Želijo, da se jih poveličuje kot koristne in velikodušne. Takšna naravnanost razkriva njihovo nevednost (adžnana). Dvigniti se morajo na raven višjega znanja (vidžnana), kjer se srce preobrazi kot posledica spoštovanja resnice, nenasilja in sočutja. Šele takrat lahko posameznik razume sebe, svojo povezanost z vesoljem in stvarnikom. Takrat...

  • 25.07.2011

    Bog se lahko prikaže kjerkoli in prevzame kakršnokoli podobo, da bi potešil slednikovo hrepenenje. A da bi ga lahko ugledali, ga morate prositi s popolno osredotočenostjo. Tovrstna popolna osredotočenost se lahko razvije le iz čistih lastnosti, ki so prav tako posledica meditacije. Zato morate negovati dobre lastnosti, a da bi jih dejansko razvili, si morate želeti dobro družbo....

  • 24.07.2011

    Tri vrste aktivosti dosežejo Boga in zaslužijo njegovo milost: (1) tiste, ki jih ne spodbuja sebična želja, (2) tiste, ki izvirajo iz nesebične ljubezni in (3) molitev, ki prihaja iz čistega srca. Te pridejo neposredno do Boga in le nanje se odziva. Za vse drugo poskrbijo najrazličnejša božanstva, ki nadzirajo določeno področje.
    Prav zato morajo biti molitve nesebične,...

  • 23.07.2011

    Dobri ljudje naj nikdar ne razpravljajo o slabih dejanjih drugih, saj s tem onesnažijo tudi sebe. Poslušanje zgodb o otrocih, ki so bili božji sledniki, kot sta na primer Dhruva in Prahlada, v človeku razvija odlike in ga usmerja na duhovni poti. Tudi zgodbe plemenitih žensk kot sta Savitri in Anasuya, uničijo korenine zla in krepijo značaj.
    Kako se to zgodi? To so svete osebe in...

  • 22.07.2011

    Posameznikovo življenje določajo njegove dejavnosti bodisi iz prejšnjih življenj ali tega. Posledicam dejanj iz prejšnjih življenj, ki vplivajo na trenutno življenje, pravimo prarabdha. Karmo, ki jo posameznik živi sedaj in bo vplivala na prihodnost, imenujemo agami. Celotna nakopičena karma, ki jo posameznik počasi razrešuje skozi življenja, pa je sančitha. Dejavnosti, ki jo...

  • 19.07.2011

    Ne bodite v zmoti misleč, da je to trenutno bivališče vaš večni dom. Naj vam ne jemljejo poguma minljive težave in kratkotrajne nesreče. Potopite se v prizadevanje, da dosežete večnega Boga. Vse na tem svetu je podvrženo razkroju – če ne danes, pa bo zagotovo sprhnelo jutri. Ni prav, da zavržete Boga, ki je z vami večno povezan, in se pustite zapeljati temu svetu, s katerim ste v...

  • 18.07.2011

    Starodavni modreci so na podlagi lastne, pristne izkušnje jasno opisali pot, kako posvetiti življenje. Njihovo priporočilo ni zbir branja in sestavkov iz drugih knjig. Da bi izvršili naloge po napornem načrtu, ki nam ga nalaga karma, moramo po njihovem pričanju imeti predanost, modrost in samokontrolo. Pravilno delovanje je glavna korenina velikega drevesa – vere. Je večni vir njene...

  • 17.07.2011

    Gojite ljubezen do Boga. Ta ima neskončne zmogljivosti. Celo železna veriga se lahko zlahka zlomi, toda ne veriga ljubezni, ki vas povezuje z Bogom. Zapomnite si, tudi najbolj kruta žival je premagana z ljubeznijo! Če bi se le poplave te ljubezni usmerile k oceanu Božje milosti in ne k jezerom in plitvinam na pobočjih rek, kakšna sveta naloga bi to bila! Takrat bi posameznik spoznal...

  • 16.07.2011

    V duhovni vadbi obstaja šest stopenj: sama, dama, titikša, uparathi, šradha in samadhana. Sama, dama in uparathi se nanašajo na različne vidike uma in obladovanja čutov. Titikša pomeni ravnodušje v izgubi ali dobitku, bolečini ali zadovoljstvu, v kritiki ali hvali. Šrada (vera) je zelo pomembna v duhovnem življenju. Samo tisti, ki imo vero, bo dosegel razsvetljenje in modrost. Torej,...

  • 15.07.2011

    Gurupurnima je dan, ko se odločite s pomočjo duhovne vadbe postati vladar svojih čutov in razuma, čustev in strasti, misli in občutkov. Ego vas bo motil celo med meditacijo. Zato se v celoti predajte Bogu. Ta popolna predanost ne more izhajati iz učenosti. Učenjaka lahko ovira ego­­­­­­; uživa v razpravah z drugimi; prebuja dvome in vznemirja vero, ko meša posvetno z duhovnim, da...

  • 14.07.2011

    Gurupurnima ali Vjasapurnima je sveti dan, ki bi ga morali slaviti z molitvijo in iskreno spokornostjo, ki izhajata iz ljubezni do Boga, da bi dosegli svojo lastno popolnost. Praznovati bi ga morali s kesanjem in molitvijo, kati le to očisti srce, in ne s pojedino ali postom, ki se nanašata zgolj na telo. Um človeka se primerja z luno, ker je nestalen kot luna, niha od svetlobe k temi. Na...

  • 13.07.2011

    Praznik Gurupurnima se slavi z namenom zahvale guruju (učitelju), kajti luna (božanstvo, ki vlada umu) je na ta dan polna, jasna, mirna in svetla! Nima nobenega madeža ali medlosti, ki bi zmanjšali njen sijaj. Tako je tudi guru na ta praznik orisan in slavljen kot neomadeževan, svetel in ljubeč. Je potrpežljiv in resnično miren. Je živ primer in utelešenje vrednot, za katere želi, da...

  • 12.07.2011

    Vsako bitje mora doseči izpolnitev, takšna je usoda. Dolžina in težavnost poti sta določeni z naravo skupnih posledic mnogih življenj. Da bi dosegli izpolnitev na področju duhovnosti, je zelo potrebna pomoč tistih, ki so pot že premagali. To vodstvo se lahko sprovede samo od srca do srca, ko se vzpostavi zaupen odnos med iskalcem in mojstrom. Spisi, razlage, vodiči le vzbujajo dvome,...

  • 11.07.2011

    Na poti do Boga so štiri stopnje. Prva stopnja (salokja) pomeni priti v prisotnost Božanskega. Od tukaj bi morali napredovati na drugo stopnjo (samipjo), ki pomeni priti v bližino učitelja. Od te nadaljujete do tretje stopnje (sarupje), na kateri sijete s samo obliko in veličastnostjo Božanskega. Končno dosežete še četrto stopnjo (sajudžjo), ki pomeni popolno zlitje z Božanskim. Na...

  • 10.07.2011

    Učitelj opozorja in prebuja. Razkriva resnico in vas spodbuja na poti proti njej. Če nimate močne želje, poizvedovalnega srca, prizadevnega razuma, učitelj ne more storiti veliko. Lačnega se lahko nahrani. Kdor ni lačen, pa bo zavrgel hrano, kot da mu je v breme. Učitelj je vrtnar, ki skrbi za rastlino. Toda predno prevzame skrb zanjo, mora sadika pognati. Rastlini ne doda nič novega....

  • 9.07.2011

    Znanje, veščina in ravnotežje so poglavitnega pomena za uspeh na kateremkoli področju v življenju. Če združite znanje z veščino, dobite ravnotežje. Ravnotežje je zelo pomembno, da ohranimo enako držo ob hvali in kritiki. Da bi ostali uravnoteženi, je potrebna veščina. Če niste v ravnovesju, hitro sledi trpljenje. Ko se vam dodeli neko delo, morate vanj vložiti svoje srce in...

  • 8.07.2011

    Vse delo bi morali opravljati kot dar Bogu. Človek ne sme biti brezdelen. Katerokoli delo opravlja, naj to stori z občutkom ljubezni. Lahko se lotite kateregakoli dela, ki je primerno vašemu znanju in zmožnostim. Ko tako opravljate takšno sveto delo, nadaljujte tudi s čaščenjem svoje najljubše oblike Božanskega. Ljudje pravijo, da pri izvajanju duhovne vadbe naletijo na mnoge ovire....

  • 7.07.2011

    Učitelj je v starih časih učencu najprej dodelil delo v svojem puščavniškem domu, šele kasneje mu je pričel podajati duhovno znanje. To je storil z razlogom. Eden izmed pomembnih ciljev dela je namreč prečiščenje srca. Ko je srce prečiščeno, je učenec pripravljen sprejeti učenje. Zato je učitelj na ta način najprej očistil učenčevo srce in šele, ko je bil zadovoljen z...

  • 6.07.2011

    Z razločevanjem morate presoditi kaj je slabo, to zavreči, ter obdržati le kar je dragocenega. Zasluge si morate pridobiti z nesebičnim služenjem drugim. Izogibati se morate slabim ljudem in iskati prijateljstvo dobrih, takšnih, ki vas prečistijo in ozdravijo. Če se ne skušate preobraziti na ta način in kljub temu pričakujete obilje milosti, na koncu krivdo za vse tegobe zvrnete na...

  • 5.07.2011

    Prenašati duhovno znanje na druge je izjemna priložnost ter sveta naloga. Kot učitelj duhovnega izobraževanja o človeških vrednotah, jo morate tako tudi sprejeti. Po najboljših močeh morate učiti z ljubeznijo, prizanesljivostjo in čistim srcem. Premagati morate lenobo. Učencem morate pokazati več naklonjenosti kot svojim otrokom. Učitelj mora biti notranje stabilen in ne sme delati...

  • 4.07.2011

    Svet je kot univerza, ki nas ves čas uči. V poslu se moramo vedno nečesa naučiti. Celo pri obdelovanju zemlje, se učimo. Drevo sadeže deli z vsemi in ne dela razlik glede na družbeni razred ali veroizpoved, naziv ali družbeni položaj in s tem naznanja enakost vseh. Gora nas s potrpežljivim prenašanjem dežja, sonca in mraza uči, da ne smemo biti pretirano navezani na telo. Ko nekdo...

  • 3.07.2011

    Z rojstvom postane neizogibna tudi smrt. Vendar se je rojstvu mogoče izogniti in s tem tudi smrti. Rojstvo je posledica delovanja. Stvari se lotevajte zaradi dolžnosti in jih ponudite Bogu.  Takrat ne boste vzneseni zaradi uspeha in tudi ne pobiti zaradi neuspega, saj je Bog tisti, ki po svoji volji spodbuja, pomaga, in podarja veselje ali žalost. Notranji prebivalec je zato povsem...

  • 2.07.2011

    Pravi duhovni učitelj je kakor očesni kirurg, ki pozdravi oči tako, da odstrani očesno mreno, ki prekriva oko in povrne vid pacientu.  Prav tako pravi učitelj odstrani mreno nevednosti in navezanosti, ki zastira učečev pogled in mu s tem povrne prirojen  duhovni pogled. Le kadar  prečistite srce in iz njega odstranite nevednost, žalost, zaskrbljenost, pohlep in zavist, lahko docela...

  • 1.07.2011

    Vera je kot ognjenik. Dvomi so kot  semena. Na delujočem ognjeniku seme ne bo vzklilo. Če se dvomi množijo, pomeni, da je vaša vera šibka in nestabilna, kakor nedelujoč ognjenik. Kjer so dvomi, tam ni vere. Dvomi se pojavijo in izginejo zaradi dejanj iz preteklosti. Kadar je vera močna, se ne morejo pojaviti. Če želite spoznati prirojeno božanskost, se morate najprej znebiti vseh...